[ Pobierz całość w formacie PDF ]
za krompir in ovsenjak!�
Potem dolgo ne razume ni�esar, a naposled razlo�i spet:
�To napravim & Kri� �ez vse!�
�lovek v haveloku je takten. Ne sili v �loveka, ko vidi, da
ima posla sam s seboj. �aka, da opravi in spet nadaljuje pot.
Ko se to zgodi, stopi hitreje, pride z njim v0 tric in ga mimo-
grede pogleda. Vidi zaraslo lice in o�i, ki gledajo polblazno.
In nehote vpra0 a:
�Zakaj?�
Delavec se ozre in obstane.
�Kaj je?�
175
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
�Zakaj tako gledate?�
�Kdo si ti, kaj?�
�Slikar.�
In zdaj gresta skupaj in mol�ita. Slikarju je pri srcu, kakor
bi sre�al velikega prijatelja. Po mislih si ponavlja, da je na0 el
brata v trpljenju in stopa lahkotneje in gib�neje. Naenkrat pa
zamahne delavec silovito z roko in pospe0 i korak.
Slikar se ustra0 i, da ga ne izgubi.
�Tudi jaz,� pri�ne, �tudi jaz nimam & no, �akajte, da vam
povem.�
��esa nima0 ?�
�Vsega mi manjka.�
In zdaj se delavec zasmeji:
�Prav je tako, haha! Slikar si, komu si potreben? P-ha, pus-
timo to. Pojdi spat!�
A slikar ti0 �i za njim in ga zgrabi za rokav!
�Povejte, za boga! Spoznal sem vas, tudi vi me spoznajte.
Kak0 en pa sem? �evlji & �
Zdaj se delavec obrne in slikar mu vidi naravnost v obraz.
Pod o�mi 0 trle iz lic mo�ne kosti, usta so 0 iroka, nos mo�an
in nalahko izdolben, brki zanemarjeni in rde�kasti. Obe lici
sta porasli skoro do o�i z dolgimi debelimi kocinami. Na sen-
cih in na �elu gledajo izpod klobuka dolgi lasje.
�Kako si ti, no?�
�Kako to mislite?�
�No, ker tako ti0 �i0 vame, kako si? Ali si o�enjen, kaj, ima0
kopo otrok?�
�Sam sem. Kdo mara zame?�
�Vsak ima na zemlji svojo zvezdo, vsak ima svojo cesto,
vsak ima kot pod zemljo in vsak ima svojo �ensko. �e je
176
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
nima, pa �e bi jo rad, je sam kriv, da je tako. Ve0 ti, kaj so to
zakoni? Pa ne tisti, ki jih napravijo ljudje, temve� tisti vi0 ji,
tisti veliki zakoni, ki so povsod in ki jih nismo naredili mi! Ni
mi0 a brez mi0 i, ni muhe brez mu0 jaka, ni mo�a brez �ene.�
Delavec mol�i, a �ez nekaj �asa zmaje glavo in pravi:
�Tako sem jaz prej mislil, takrat, ko sem se �enil. Vse sem
lepo in po0 teno mislil. Sem mislil, da spada tudi pravica med
one velike zakone, ki so povsod, pa ni tako. In sem dr�al tudi
na svete besede. Ne skrbite, v kaj se boste oblekli & Pa vse-
ga tega ni.�
In nato mrmra nekaj, �esar slikar ne razume.
Gresta dalje. Zdaj pr0 i bolj, kakor je pr0 elo prej. Ljudi je po
ulicah manj in manj in nad izlo�bami in vhodi v trgovine gas-
nejo lu�i. Velika izlo�bena okna se temne in svetloba gine iz
ulic. Postaja 0 e bolj pusto in brez lu�i se zdi tudi hladno.
Delavec prime slikarja za komolec in pravi s plahim, vot-
lim 0 epetom:
�Vse je ni�! Kaj bi veroval! Ni ljudi!�
In spet gresta. Zdaj gore okrogle �arnice le 0 e nad vhodi v
hotele in kr�me. Prideta do visokih oken kavarne. Skozi ros-
ne, do polovice zastrte 0 ipe lije na 0 iroko ulico rumenkasta
lu�. Trotoar in tlakana cesta se motno blestita.
�Sem stopiva,� pravi slikar.
�Zakaj?� vpra0 a delavec.
�Lep0 e je tukaj. Dobro dene lu�.�
�Zame lu�? Haha! Tukaj bova.�
Delavec uka�e in tako obstaneta v temnem kotu tik dveh
�lebov, po katerih ropota padajo�a voda. In pravi naenkrat s
trdim poudarkom:
��tiri otroke imam doma, �eno, ki jo imam rad, pa sem ji
177
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
izpulil 0 op las. Otroke sem pometal iz postelj opolno�i, ko
sem pri0 el domov. Ves dan sem iskal dela, da zaslu�im, da
utola�im lakoto & toda, toda & napil sem se na kredo. In, no,
in & saj ve0 , kaj �aka potem �loveka.�
Mol�i in se zasopljeno oddihava. �ez nekaj �asa preglasno
vpra0 a:
�He, kaj ga �aka?�
In odgovori sam:
�Vest ga �aka. Lastna obsodba pade nanj. Premislil sem
vse, kar mi tla�i na rame pezo kazni in sem si rekel tudi vse,
kar mojo pregreho laj0 a. Izpadlo pa je slabo. Obsodil sem se
na smrt.�
Slikar obrne zdaj za�udeno o�i. Stresne se in vpra0 a:
�Kdo bi sebe pogubil?�
�Ti slabo govori0 . Kaj se to pravi: pogubil? �lovek je tukaj,
pa ne more delati tega, za kar je tukaj, torej je prav, �e ga ni.
O�e sem, moram skrbeti za otroke in �eno, pa ne morem skr-
beti & No, torej: sodil sem, kakor sem ti rekel, in se obsodil
na smrt v vodi.�
�Nekaj naj te vpra0 am.�
��akaj no! Kaj misli0 , kaj se je zdaj pokazalo?�
�Vpra0 al bi & �
�Ni� vpra0 al! Odgovori, kaj se je pokazalo! Pokazalo se je
ljudsko usmiljenje.�
�Lepo.�
�Kaj si rekel? Ali sem prav sli0 al? Pojdiva narazen!�
�Sam sem in nih�e ne mara zame. Kam ho�e0 ?�
�Rekel si, da je ljudsko usmiljenje lepo. To ni res. Ljudsko
usmiljenje je hinav0 �ina, je zlobnost, 0 kodo�eljnost. Gre0 k
vodi, da bi se utopil, a �e caplja za teboj �lovek in izpra0 uje:
178
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
Kaj i0 �ete? Kaj ho�ete storiti? Pogledal ti je v o�i in naglo raz-
bere, kaj si hotel napraviti. Ali ne gre od tebe, tola�i te, v du0 i
si pa misli: Ker te�ko �ivi, zato naj �ivi! No, zdaj pa vpra0 aj,
�e 0 e ve0 , kaj si hotel vedeti.�
�Kdaj se je vse to zgodilo?�
�Tole, kar sem ti povedal, vse prvi dan. Opolno�i sem na-
pravil z �eno in otroci, kakor sem pravil, potem sem taval do
jutra okoli in med tistim �asom sem se sodil. Zjutraj sem 0 el
nato k vodi.�
�Koliko je od tega?�
�Peti dan te�e.�
In zdaj se slikar prestra0 i. Misli si z grozo: �e peti dan ni
ni�esar jedel! Prime ga za rokav in ga vle�e s seboj v pred-
mestje. De� 0 e vedno pr0 i. Ker ni ve� tlakanih cest, se udira-
jo noge v blato. Po mestu so gorele plinove svetilke z zeleno
in mo�no svetlobo, tod svetijo drobne, slabotne in rumene
elektri�ne hru0 kice. Ljudi je 0 e manj kakor v mestu. Hi0 e ne
stoje v vrsti. Ena moli ven, druga je sezidana globoko zadaj.
Menjajo se pritli�ne, enonadstropne in tiste dolge dvonad-
stropne, ki jim re�ejo me0 �anje otro0 ke kasarne. Malokje je
0 e kako okno razsvetljeno. Tod stanujejo delavci in ti zgodaj
spijo.
Prideta pred kr�mo. Videla sta jo �e od dale�, ker sveti nad
vhodom mo�na elektri�na �arnica. Zdaj, ko stojita pod lu�jo,
kamor sta pri0 la iz mraka, spreletava oba naenkrat dobrodej-
no �ustvo. Iz kr�me zveni tudi petje, gosli vijejo veselo melo-
dijo in raskav bas se trudi te�avno za njimi.
Drug pogleda drugemu v obraz, slikar stopi po treh stop-
nicah naprej, prime kljuko in povabi z glavo.
Sedeta za mizo, ki stoji prazna za vrati.
179
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
Kr�ma je svetla, dobro obljudena. V kotu tik visoke lon�e-
ne pe�i sedi pet godcev in 0 esti, ki igra violino, pokimava z
glavo, zdaj in zdaj preneha in 0 teje z lokom takt. Vse je vese-
lo, samo basist u�inkuje �alostno. Na eno stran moli dolgo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]