[ Pobierz całość w formacie PDF ]
za krompir in ovsenjak!«
Potem dolgo ne razume niãesar, a naposled razloãi spet:
»To napravim & KriÏ ãez vse!«
âlovek v haveloku je takten. Ne sili v ãloveka, ko vidi, da
ima posla sam s seboj. âaka, da opravi in spet nadaljuje pot.
Ko se to zgodi, stopi hitreje, pride z njim v0 tric in ga mimo-
grede pogleda. Vidi zaraslo lice in oãi, ki gledajo polblazno.
In nehote vpra0 a:
»Zakaj?«
Delavec se ozre in obstane.
»Kaj je?«
175
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
»Zakaj tako gledate?«
»Kdo si ti, kaj?«
»Slikar.«
In zdaj gresta skupaj in molãita. Slikarju je pri srcu, kakor
bi sreãal velikega prijatelja. Po mislih si ponavlja, da je na0 el
brata v trpljenju in stopa lahkotneje in gibãneje. Naenkrat pa
zamahne delavec silovito z roko in pospe0 i korak.
Slikar se ustra0 i, da ga ne izgubi.
»Tudi jaz,« priãne, »tudi jaz nimam & no, ãakajte, da vam
povem.«
»âesa nima0 ?«
»Vsega mi manjka.«
In zdaj se delavec zasmeji:
»Prav je tako, haha! Slikar si, komu si potreben? P-ha, pus-
timo to. Pojdi spat!«
A slikar ti0 ãi za njim in ga zgrabi za rokav!
»Povejte, za boga! Spoznal sem vas, tudi vi me spoznajte.
Kak0 en pa sem? âevlji & «
Zdaj se delavec obrne in slikar mu vidi naravnost v obraz.
Pod oãmi 0 trle iz lic moãne kosti, usta so 0 iroka, nos moãan
in nalahko izdolben, brki zanemarjeni in rdeãkasti. Obe lici
sta porasli skoro do oãi z dolgimi debelimi kocinami. Na sen-
cih in na ãelu gledajo izpod klobuka dolgi lasje.
»Kako si ti, no?«
»Kako to mislite?«
»No, ker tako ti0 ãi0 vame, kako si? Ali si oÏenjen, kaj, ima0
kopo otrok?«
»Sam sem. Kdo mara zame?«
»Vsak ima na zemlji svojo zvezdo, vsak ima svojo cesto,
vsak ima kot pod zemljo in vsak ima svojo Ïensko. âe je
176
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
nima, pa ãe bi jo rad, je sam kriv, da je tako. Ve0 ti, kaj so to
zakoni? Pa ne tisti, ki jih napravijo ljudje, temveã tisti vi0 ji,
tisti veliki zakoni, ki so povsod in ki jih nismo naredili mi! Ni
mi0 a brez mi0 i, ni muhe brez mu0 jaka, ni moÏa brez Ïene.«
Delavec molãi, a ãez nekaj ãasa zmaje glavo in pravi:
»Tako sem jaz prej mislil, takrat, ko sem se Ïenil. Vse sem
lepo in po0 teno mislil. Sem mislil, da spada tudi pravica med
one velike zakone, ki so povsod, pa ni tako. In sem drÏal tudi
na svete besede. Ne skrbite, v kaj se boste oblekli & Pa vse-
ga tega ni.«
In nato mrmra nekaj, ãesar slikar ne razume.
Gresta dalje. Zdaj pr0 i bolj, kakor je pr0 elo prej. Ljudi je po
ulicah manj in manj in nad izloÏbami in vhodi v trgovine gas-
nejo luãi. Velika izloÏbena okna se temne in svetloba gine iz
ulic. Postaja 0 e bolj pusto in brez luãi se zdi tudi hladno.
Delavec prime slikarja za komolec in pravi s plahim, vot-
lim 0 epetom:
»Vse je niã! Kaj bi veroval! Ni ljudi!«
In spet gresta. Zdaj gore okrogle Ïarnice le 0 e nad vhodi v
hotele in krãme. Prideta do visokih oken kavarne. Skozi ros-
ne, do polovice zastrte 0 ipe lije na 0 iroko ulico rumenkasta
luã. Trotoar in tlakana cesta se motno blestita.
»Sem stopiva,« pravi slikar.
»Zakaj?« vpra0 a delavec.
»Lep0 e je tukaj. Dobro dene luã.«
»Zame luã? Haha! Tukaj bova.«
Delavec ukaÏe in tako obstaneta v temnem kotu tik dveh
Ïlebov, po katerih ropota padajoãa voda. In pravi naenkrat s
trdim poudarkom:
»·tiri otroke imam doma, Ïeno, ki jo imam rad, pa sem ji
177
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
izpulil 0 op las. Otroke sem pometal iz postelj opolnoãi, ko
sem pri0 el domov. Ves dan sem iskal dela, da zasluÏim, da
utolaÏim lakoto & toda, toda & napil sem se na kredo. In, no,
in & saj ve0 , kaj ãaka potem ãloveka.«
Molãi in se zasopljeno oddihava. âez nekaj ãasa preglasno
vpra0 a:
»He, kaj ga ãaka?«
In odgovori sam:
»Vest ga ãaka. Lastna obsodba pade nanj. Premislil sem
vse, kar mi tlaãi na rame pezo kazni in sem si rekel tudi vse,
kar mojo pregreho laj0 a. Izpadlo pa je slabo. Obsodil sem se
na smrt.«
Slikar obrne zdaj zaãudeno oãi. Stresne se in vpra0 a:
»Kdo bi sebe pogubil?«
»Ti slabo govori0 . Kaj se to pravi: pogubil? âlovek je tukaj,
pa ne more delati tega, za kar je tukaj, torej je prav, ãe ga ni.
Oãe sem, moram skrbeti za otroke in Ïeno, pa ne morem skr-
beti & No, torej: sodil sem, kakor sem ti rekel, in se obsodil
na smrt v vodi.«
»Nekaj naj te vpra0 am.«
»âakaj no! Kaj misli0 , kaj se je zdaj pokazalo?«
»Vpra0 al bi & «
»Niã vpra0 al! Odgovori, kaj se je pokazalo! Pokazalo se je
ljudsko usmiljenje.«
»Lepo.«
»Kaj si rekel? Ali sem prav sli0 al? Pojdiva narazen!«
»Sam sem in nihãe ne mara zame. Kam hoãe0 ?«
»Rekel si, da je ljudsko usmiljenje lepo. To ni res. Ljudsko
usmiljenje je hinav0 ãina, je zlobnost, 0 kodoÏeljnost. Gre0 k
vodi, da bi se utopil, a Ïe caplja za teboj ãlovek in izpra0 uje:
178
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
Kaj i0 ãete? Kaj hoãete storiti? Pogledal ti je v oãi in naglo raz-
bere, kaj si hotel napraviti. Ali ne gre od tebe, tolaÏi te, v du0 i
si pa misli: Ker teÏko Ïivi, zato naj Ïivi! No, zdaj pa vpra0 aj,
ãe 0 e ve0 , kaj si hotel vedeti.«
»Kdaj se je vse to zgodilo?«
»Tole, kar sem ti povedal, vse prvi dan. Opolnoãi sem na-
pravil z Ïeno in otroci, kakor sem pravil, potem sem taval do
jutra okoli in med tistim ãasom sem se sodil. Zjutraj sem 0 el
nato k vodi.«
»Koliko je od tega?«
»Peti dan teãe.«
In zdaj se slikar prestra0 i. Misli si z grozo: Îe peti dan ni
niãesar jedel! Prime ga za rokav in ga vleãe s seboj v pred-
mestje. DeÏ 0 e vedno pr0 i. Ker ni veã tlakanih cest, se udira-
jo noge v blato. Po mestu so gorele plinove svetilke z zeleno
in moãno svetlobo, tod svetijo drobne, slabotne in rumene
elektriãne hru0 kice. Ljudi je 0 e manj kakor v mestu. Hi0 e ne
stoje v vrsti. Ena moli ven, druga je sezidana globoko zadaj.
Menjajo se pritliãne, enonadstropne in tiste dolge dvonad-
stropne, ki jim reãejo me0 ãanje otro0 ke kasarne. Malokje je
0 e kako okno razsvetljeno. Tod stanujejo delavci in ti zgodaj
spijo.
Prideta pred krãmo. Videla sta jo Ïe od daleã, ker sveti nad
vhodom moãna elektriãna Ïarnica. Zdaj, ko stojita pod luãjo,
kamor sta pri0 la iz mraka, spreletava oba naenkrat dobrodej-
no ãustvo. Iz krãme zveni tudi petje, gosli vijejo veselo melo-
dijo in raskav bas se trudi teÏavno za njimi.
Drug pogleda drugemu v obraz, slikar stopi po treh stop-
nicah naprej, prime kljuko in povabi z glavo.
Sedeta za mizo, ki stoji prazna za vrati.
179
ZGODBE O MALIH LJUDEH
BESeDA
Krãma je svetla, dobro obljudena. V kotu tik visoke lonãe-
ne peãi sedi pet godcev in 0 esti, ki igra violino, pokimava z
glavo, zdaj in zdaj preneha in 0 teje z lokom takt. Vse je vese-
lo, samo basist uãinkuje Ïalostno. Na eno stran moli dolgo-
[ Pobierz całość w formacie PDF ]