[ Pobierz całość w formacie PDF ]

120
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Ivan je brez besede gledal Ano. Njegove o�i so bile
tako ne�ne, tako krotke, da so se njej v grozi �edalje bolj
razpirale zenice.  In zdaj, si je govorila,  zdaj naj ga iz-
gubim? Izgubim naj ga zase in za svojega sina? To se ne
sme zgoditi. Borila se bom do zadnjega. Vse bom storila,
vse bom rekla, tudi �e me potem ne bi imel ve� tako rad.
Toda  ali me sploh ima rad, ko sedi tukaj, v tem zakle-
tem 0 otoru, in �aka? S silo ga moram spraviti od tod.
Moram! Zakaj me ne razume0 , Ivan? Jaz ne morem dru-
ga�e. Jaz sem �enska. Najprej moram pomisliti na tisto,
kar je tebi druga skrb. Tako sem ustvarjena, in �e se kdaj
delam, kakor da sem druga�na, se pretvarjam. Vedi to.
Pretvarjala bi se, in tega tudi ti ne bi maral, kajne?
Ivan pa je mislil, ko je ne�no in krotko gledal Ano,
kako hudo je, da jo bo zdajle moral zapustiti, �eprav jo
ima rad. Zdajle se bo moral odlo�iti  saj odlo�il se je �e
zdavnaj, toda zdajle, prav kmalu, bo moral svojo odlo�i-
tev glasno izre�i. Sporo�il jo bo Ani, in pred vsemi
tovari0 i. Mu�no in te�ko mu bo, ker ga bo sram, 0 e huje
pa mu bo, ker bo moral prizadeti Ano. O, kako bo joka-
la, kako se bo borila, kako ga bo preizku0 ala na vse bo-
le�e na�ine! In kako ji bo pri srcu potem, ko se bo v tem
stra0 nem nalivu sama in obupana vra�ala domov! A niti
ob misli, da bi si Ana na poti domov lahko kaj naredila,
on ne more spremeniti svoje odlo�itve.
121
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Vode, vode, neizmerne vode, 0 e vi0 e sezite, 0 e bolj
zavalovite.
Mol�e�e vrbe, gr�aste vrbe, ne �akajte je.
 O, ljuba moja, je pomislil Ivan,  o, ljuba moja!
Prav tedaj sta se Jo�e in Albin vrnila v 0 otor; vsak svoj
jopi� sta dr�ala nad glavo, a je vseeno curelo z njiju, ko
sta loputo zagrnila za seboj.
Vse o�i so se uprle vanju.
�Te�ko bo,� je rekel Jo�e. �Dokler takole divja, brez
vodnika ne pridemo �ez mejo. Tema kot v rogu, in 0 e
bliska se ne ve�. Lije pa tako  � Obmolknil je in se ozrl
na tovari0 a, ki se je otresel mokrote in si brisal obraz:
�Ne, Albin?�
Albin je mrko o0 inil najprej njega, potem druge v
0 otoru in povedal:
�Ne vem, kako se bomo sami prebili, toda od tod
moramo.�
Ana je stopila k Jo�etu in mu rekla z obupano odlo�-
nostjo, �eprav so ji drhtele ustnice:
�Ivan ne more z vami. Ivan mora z menoj.�
�Kaj govori0 , Ana?� je brez jeze vpra0 al Ivan. Jo�e pa
jo je strogo o0 inil in rekel:
�Kaj ti ne pride na misel!� Pogledal je Ivana in dodal:
�Sicer pa  o tem bo odlo�al on sam, ne, Ivan?�
�Seveda ne pojdem nikamor,� je odvrnil Ivan. �To
sploh ne pride v po0 tev. Kakor vi, tako jaz.� Jo�e je brez
122
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
besede pogledal Ano; Ivan je pomol�al in dodal, obrnjen
k njej:
�Ana, ne zameri. Sama ve0 , da ne morem druga�e.�
Vsi v 0 otoru so gledali in poslu0 ali.
�Ne govori, naj ti ne zamerim,� je vzkipela Ana. �Za-
merim ti! In tudi ne reci, da ne more0 druga�e. Ti samo
misli0 , da ne more0 druga�e!� Z voljo se je pomirila in
povzela, in njen glas je zvenel, kot da sta sama v 0 otoru:
�Mora0 z menoj. Skrila te bom, da te ne bo nih�e
na0 el. Dokler se vse to ne pole�e, se mora0 skriti. �e bi
0 e �akal z drugimi, da pride Tone, bi to pomenilo, da te
lahko z njimi vred vsak �as dobijo. �e pa z njimi odide0
na slepo sre�o, te tudi ne bom ve� videla. Ne misli, da
mi ni zanje. Je mi zanje! Zato sem tudi pri0 la. Zaradi
tebe in zaradi njih, ker vem, koliko ti je do tega. Ivan,
zakaj me tako gleda0 ? Dobro vem, kaj misli0 , samo ne
morem pomagati: ne tebi ne sebi ne morem pomagati.
Zakaj me samo gleda0 ? Reci kaj!�
Ana je Ivana prijela za roko in ga za�ela vle�i k sebi,
ne da bi se kaj zmenila za druge v 0 otoru.
�Ana, pojdi domov, lepo te prosim, pojdi domov,� je
tiho rekel Ivan in nehote pustil, da ga je za roko �edalje
bolj vlekla k sebi. Nepremi�no ji je gledal v o�i in tiho
ponavljal: �Pojdi domov, Ana, lepo te prosim, pojdi
domov.�
123
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
�Brez tebe ne,� je obupano zavpila Ana, ko ji je pustil
do besede. �Brez tebe nikoli, pa naj dobijo 0 e mene!�
Nih�e se ni zganil, nih�e ni rekel besedice. Tudi Ivan
ne.
Tedaj se mu je Ana od blizu zagledala v o�i in mu 0 ep-
nila, 0 e vedno tako, kot da sta �isto sama:
�Ivan, poseben razlog imam, da te ho�em re0 iti.�
Ivan je pomislil:  Ta posebni razlog je tvoja ljubezen,
vem.
�Ne,� je rekla Ana. �Nekaj drugega je. Vem, kaj mis-
li0 , a ni tisto. Nekaj popolnoma drugega je.�
Ivan je 0 e huje prebledel. Zdelo se je, da je njegovega
obraza �edalje manj, da bo na mestu njegovega obraza
vsak �as samo 0 e bela lisa.
Ana je pokimala.
�Da,� je rekla. �Nose�a sem.�
Kak0 na ti0 ina v 0 otoru!
�Kaj pravi0 ?� je iztisnil Jo�e.
Ana ga ni pogledala. Samo Ivana je gledala.
 Zdaj je pa vse kon�ano, je pomislila, ko je zaman
�akala na Ivanov odgovor.  Zdaj je vse v njegovih rokah.
Jaz sem storila vse, kar sem mogla. Nobene odgovor-
nosti nimam ve�. Vse sem storila. Zdaj ima vso odgo-
vornost on. Kakor bo ukrenil, tako bo. Joj, kako sem ut-
rujena�.�.�. Ko bi mogla spati, pa �eprav se ne bi ve�
zbudila, samo da bi spala, spala!
124
DEVET FANTOV IN ENO DEKLE
BESeDA
Ivan je 0 e vedno mol�al, samo Anino roko je ves �as
stiskal in obra�al v svoji.
�V tem primeru  � je za�el Jo�e in utihnil, ko ga je
zadel Ivanov hladni pogled.
�Ne,� je rekel Ivan. �Ne morem, �eprav bi rad. Mi
verjame0 , Ana?�
Ana je pokimala.
�Tudi �iveti ne bi ve� mogel, �e bi 0 el s teboj. Potem
ne bi imela nobene mo�nosti ve�, potem bi bil res iz-
gubljen. Zdaj vsaj imava 0 e to mo�nost. Imava 0 e mo�-
nost, da se re0 imo od tod. Saj me razume0 , ne, Ana?�
Vse to je Ivan izrekel z bledimi, suhimi ustnicami, ki
so se komaj premikale.
Toda Ana je vse razumela. Razumela je tudi, �eprav se
je v srcu obsojala za to razumevanje, da Ivan res ne mo-
re druga�e. In spoznala je, zakaj ji je �e ves �as stiskala
srce slutnja, da je vse zaman. �e takrat, ko se je odpra-
vila na to obupno pot, v temi in de�ju, ko 0 e vedela ni,
ali jih bo sploh na0 la, ji je nekaj govorilo, da ne bo ni�
opravila. Toda 0 la je vseeno  kako bi mogla kaj opus-
titi, �e gre za to, da re0 i Ivana?
Toda Ivan se no�e re0 iti. In tako njen sin, �e se bo ro-
dil, ne bo imel o�eta, in ona, Ana, ne bo imela Ivana.
Toda kaj 0 e lahko stori? [ Pobierz całość w formacie PDF ]