[ Pobierz całość w formacie PDF ]
do gledati, kako vi s svojo �alostjo sami sebi jamo kop-
ljete. Ali mislite, da pomagate Tonetu, �e sebi 0 koduje-
te?�
Vse prizadevanje Bricovo in h�ere Mane, ki se je po-
sebno zdaj bala za o�eta, ko je bila sama pri hi0 i, je bilo
zaman. Starec se je bil tako zagrizel v svojo �alost, da ni
mogel mirno ne spati ne jesti ne delati, da mu je prese-
dala vsaka tola�ilna beseda.
Ljudje so sploh milovali Klan�arja in Toneta, �e0 , �e je
tudi kriv, ni storil iz hudobnega namena, in Miha, �e bi
zdaj ne bil iztaknil, bi bil drugikrat. Ga0 per se je Jerici
posebno prikupil, ko se je pridu0 il, da je Tone nedol�en;
sploh pa da je neumno, da se tak 0 um �ene zaradi take
malenkosti. �Fantje se bodo vedno pobijali. Saj se 0 e
gospoda tepe. Predsino�njim nam je bral Ro�man iz
novin, da so na0 i poslanci na Dunaju nasprotnike dobro
pobijali. To bodo pa sedeli, je dejal Tetrev. Ni�, je
rekel Ro�man; ti so zunaj postave. To bi moralo ve-
ljati tudi za fante, da bi vse sami med seboj uredili. Kdor
gre na vas, mora biti na vse pripravljen. Miha je bil go-
tovo ve�krat v ve�ji nevarnosti; zdaj se je zgodila ne-
sre�a. Lahko bi bil pa tudi on ubil ali mene ali pa koga
drugega.�
�Ga0 per, kajne, ti ne pojde0 ve� v tako druzbo, kjer bi
te utegnili ubiti ali pa ti koga drugega. Ga0 per, obljubi
68
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
mi to!� je prosila Jerica. �Kako bi bilo meni hudo, �e bi
tebe tako dobili mrtvega v rosi! In �e bi ti koga po nes-
re�i ubil, kako bi bilo mene groza pred teboj! Jaz te
imam tako rada, stori to meni na ljubo! V prej0 njih �a-
sih sem bila jaz tudi neumna in sem se smejala tem fan-
tovskim navadam; zdaj sem pa spregledala. Mlado �iv-
ljenje za prazen ni�, kako grozno, in kaj 0 ele na onem
svetu!�
Ga0 per se je nekoliko pomi0 ljal, bolj na videz; zakaj
tudi njemu je bil nesre�ni dogodek omrazil fantovske
navade.
�In tisto smrt mi prinesi, Ga0 per!� je dejala Jerica �jaz
jo bom se�gala; tako se bojim, da ne bi spravila v ne-
sre�o tebe in mene.�
Ga0 per je vse obljubil; tako mehkega in voljnega 0 e ni
bila videla Jerica, ki se je tola�ila z mislijo, da prinese ta
nesre�a njej novo sre�o. Ga0 per je za�el kar siliti, da naj
se �e dolo�i poro�ni dan in napravi svatba, in je res te�-
ko �akal poroke, ker se je nadejal, da mu nove razmere
pre�eno nadle�ne spomine. �ez dan ga je pa� motilo
delo, in vendar so ga ve�krat ponevedoma in nehote za-
nesle noge na Stegne gledat kraj, kjer je oble�al Miha.
Potem je be�al pro� in se oziral, �e ga ni kdo videl. Na
tihem je bil hud, �e ga je kdo vpra0 al, kje se je pravza-
prav zgodila nesre�a; na glas se ni upal jeziti. Pono�i,
kadar ni mogel spati, pa so ga vedno 0 e napadale
69
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
razdra�ene misli, in preob�utljiva u0 esa so 0 e �ula Mi-
hovo hojo. Ve�krat je strmel v sovra�no no� in se zganil
ob kak0 nem 0 umu. Potem pa ga je spet pla0 ila tihota, da
si je za�elel kak0 nega znanega ropota. Veselil se je voza,
ki je 0 kripal po osamljeni cesti, in se jezil, zakaj hodijo
fantje tako zgodaj le�, zakaj ne pojo na vasi. Najla�e je
zaspal, kadar je Bric dan zvonil. �e bi ga ne bilo sram, bi
bil prosil mater, da naj spi v njegovi spalnici. Zadr�al se
je parkrat prav dolgo pri Kr�anovih, kjer je bil v Jeri�i-
ni dru�bi miren in vesel. Potem se je pa kar nekako bal
doma�e hi0 e in temne spalnice. Kr�mo je bil precej opu-
stil, ker so preve� govorili o Mihu in Tonetu in se mu je
zdelo, da ho�ejo njega dra�iti. Jerici, ki mu je bila kakor
angel varuh, ki ga bo re0 il hudih spominov, se je kazal
tako hvale�no vdanega, da se je topilo dekletu srce od
bla�ene sre�e, da je ukrotila takega junaka. Ga0 per ji je
bil res tudi prinesel svojo smrt, ko jo je bil natanko ogle-
dal in skrbno obrisal, in Jerica jo je se�gala v znamenje,
da je zdaj konec prej0 njega �ivljenja. Saj drugim ljudem
�lovek neumnosti tolikanj ne zameri; da so le svojci pa-
metni!
Pri0 li so oklici, in �enin je za�el z drugom, nevesta z
dru�ico vabiti v svate.
Mana je bila za to �alost �e kar otopela, ko je morala
nositi toliko druge. Brat je bil 0 e vedno v zaporu, in o�e
70
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
je pe0 al in hiral od skrbi in bridkosti. Na njenih ramah
je slonelo gospodarstvo in gospodinjstvo.
�Mana, jutri zjutraj pojdeva na Primskovo k Materi
bo�ji, da nam ona pomaga, �e je bo�ja volja,� je dejal
o�e zadnjo nedeljo pred adventom.
Mana je mol�e prikimala in hvale�no pogledala o�e-
ta, ki je izbral ravno tisti dan, ko bo Ga0 perjeva poroka,
ko bodo peli in vriskali po vasi njej v zasmeh in �alost.
�Ali ste zadosti trdni za tako pot?� je vpra0 ala so�ut-
no Mana.
�Jaz sem se obljubil,� je dejal o�e, in h�i je stopila k
Bricu povedat, kam pojdeta in da naj pazi on na hi0 o.
Bric si je mislil, da ve, zakaj sta si bila izbrala ta dan,
a rekel ni ni�; samo to je opomnil, da naj hodita po�asi
in po�ijeta parkrat, ker se bo o�e utrudil.
�In nekaj kruha vzemi s seboj!� je dejal. �In ve0 , kaj je
prav dobro? Glej tukaj steklenico hru0 evca! Tega vzemi!
Ti ne ve0 , kako to �loveka pogreje. Jaz sem ga vzel pri
vojakih za vsak mar0 polno �utaro s seboj in nisem ni-
koli ope0 al. Kakor otepje so padali drugi v vro�ini in pra-
hu; meni ni bilo nikoli ni�. En po�ir, kadar so mi za�ela
kolena nagajati, in dober sem bil. Nekateri so pa norci;
ali ni� ne pije ali pa preve�; jaz pa zmeraj, kar je prav.�
�Pa 0 e za nas molita!� je dejala Rozala Bricova.
71
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
�Za Toneta,� je dejal Bric, �se pa stvari dobro su�ejo.
Pri�e so vse dobro govorile zanj, in jaz mislim, da bo
preiskava kmalu ustavljena.�
�Kaj pomaga to!� je dejala Mana. �Sum bo vendar
ostal na Tonetu.�
�Od moje strani, Mana,� je dejal Bric, �leti sum vse
drugam, in �e bi bil Tone res v nevarnosti, bi govoril.�
�Oh, nikar ne sumni�i, Janez!� je dejala Mana, ki je
vedela, kam merijo besede. �Saj vidi0 , kako hudo je To-
netu, ki so ga osumili, in hudo nam zaradi njega.�
Studena megla je le�ala na tihi dolini, ko sta se napoti-
la o�e in h�i na bo�jo pot.
�Zadnjo no� spi Jerica v o�etovi hi0 i,� je pri0 lo Mani
na misel, �in v par urah bosta Ga0 per in ona sre�en par,
in nov rod bo zrastel iz stare hi0 e. Mi pa smo obsojeni
na staranje in smrt.�
Otrnila si je solzo, ki jo je bila iztisnila poleg lastne
bridkosti tuja sre�a.
�Moliva, dokler gre pot po ravnem!� je dejal o�e, snel
klobuk s sive glave in za�el na glas moliti.
Ko se je spela pot navkreber, je opominjala h�i, naj ne
moli na glas, naj se pokrije in nekoliko odpo�ije, in po-
nujala mu je jedi in steklenico, ki jo je bil Bric napolnil.
Starec se je branil, �e0 da ne gre na bo�jo pot pit in jest.
72
SVETLOBA IN SENCA
BESeDA
Dan se je dolgo obotavljal in narava je vstajala po�a-
si. V vi0 ini je ostro zaviknil kragulj in s te�ko perutjo je
spreletela tropa vran in sedla na temne smreke. V doli-
ni je zapel zvon, in Mana se je zganila. �Na svatbo vabi,
[ Pobierz całość w formacie PDF ]